Zanimivosti

[
Okolica Solkana

Solkan

Solkan je kraj z več kot tisočletno zgodovino, saj je bil z Gorico prvič omenjen v pisnih virih leta 1001. Naselje je zraslo ob čudoviti reki Soči, v varnem objemu Sabotina in Svete Gore. V preteklih stoletjih je bil romarsko središče in furmanska postojanka, posebej pomemben pa je postal v 18. stoletju, ko so ob Soči postavili mline in žage, katerih ostanki so še danes vidni pri starem jezu. Solkan je slovel zlasti po mizarjih, t.i. tišlarjih, ki so s svojimi izdelki zmagovali celo na evropskih sejmih.

Reka Soča

Reka Soča, ki izvira v osrčju Julijskih Alp, ima zaradi svoje naravne lepote in zgodovinskih dogodkov poseben pomen v nacionalni zavesti Primorcev.
Pred Solkanom je danes nemirna gorska lepotica zajezena s hidroelektrarno, ki ustvarja umetno jezero, v katerem je prijetno ribariti. Pod jezom pa je ponovno divja in primerna za spuste kajakašev.
Soči je primorski pesnik Simon Gregorčič posvetil eno svojih najlepših pesnitev.

Reka Soča
Solkanski most zvečer

Solkanski most

Če se od Ošterije Žogica napotite po sprehajalni poti proti Solkanu, vas bo takoj za prvim ovinkom presenetil veličasten pogled na solkanski most čez reko Sočo. 220 metrov dolg velikan, ki predstavlja vrhunec znanja v mostovni gradnji začetka 20. stoletja, se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu!
Je eden od 65-ih mostov na bohinjski železniški progi, ki je leta 1906 povezala tržaško pristanišče z Dunajem. Usodni spopadi I. svetovne vojne mostu niso prizanesli, vendar je današnja oblika enaka prvotni.

Muzejski vlak

Bohinjska železniška proga ima že več kot sto let. Če vas kdaj zamika, da bi se popeljali v času nazaj, si rezervirajte sedež na muzejskem vlaku, ki je po slikoviti progi vozil že naše prednike. In čas se bo nenadoma ustavil.

Muzejska parna lokomotiva v Novi Gorici
Hrib Sabotin

Sabotin

Po legendi so Slovani 609 metrov visok hrib, ki se strmo dviga nad Sočo, ob svojem prihodu poimenovali Samotin, ker ga rečna struga loči od okoliških vrhov Trnovske planote. Do 18. stoletja je na Sabotinu stala romarska cerkev, kjer je bila vsako nedeljo maša, pozneje pa je njeno vlogo prevzela cerkev na Sveti Gori.
Po pobočju hriba je med I. svetovno vojno potekala bojna črta Soške fronte. Še danes nas na enega najbolj krvavih vojaških spopadov na naših tleh spominjajo številne kaverne in ostanki vkopanih jarkov. Skozi kaverne se lahko tudi sprehodite, najvarneje z vodičem. Če pa se na pohod odpravite sami, ne pozabite na svetilko!

Park miru na Sabotinu

Sabotin, po katerem je zarisana meja med Slovenijo in Italijo, je s Parkom miru postal simbol združevanja narodov v 21. stoletju. Obenem naj bi obiskovalcem predstavil bogato naravno dediščino. Sabotin je namreč poraščen s sredozemskimi in alpskimi rastlinami in velja za eno od floristično najbogatejših območij v Sloveniji.
Na hrib se lahko podate tudi s kolesom, saj sta označeni dve poti različnih težavnostnih stopenj. Zagrizeni pohodniki pa se nanj lahko povzpnete kar iz šestih smeri. Postopoma boste v celoti spoznali njegovo zgodovino ter rastlinski in živalski svet.

Park miru na Sabotinu
Vojaško pokopališče v Solkanu

Vojaško pokopališče

Vojaško pokopališče pod Sabotinom je le eno izmed številnih nemih prič krute I. svetovne vojne, raztresenih po celi Soški dolini. Zadnje počivališče so tukaj našli večinoma vojaki Madžarske narodnosti.

Sveta Gora ali Skalnica

Legenda pravi, da se je pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja, ki je na Skalnici pasla ovce, leta 1539 prikazala Mati Božja in ji naročila, naj ji tam postavijo hišo. Pet let pozneje je na mestu prejšnje cerkve zrasla nova triladijska stavba. Ob posvetitvi je takratni oglejski patriarh cerkvi podaril znamenito sliko Marije z detetom, delo beneškega slikarja Palme starejšega, kije še danes v glavnem oltarju.
Soška fronta je bila usodna tudi za cerkev na Sveti Gori, saj se je kmalu po začetku spopadov spremenila v razvalino.
Leta 1928 je bila romarska cerkev Marijinega vnebovzetja obnovljena in ponovno posvečena. Danes je romanje k svetogorski Materi Božji najbolj znana božja pot v zahodni Sloveniji.

Sveta Gora ali Skalnica
Okolica Goriških brd

Goriška

Ošterija Žogica je stičišče poti iz vseh koncev severne Primorske in seveda odlično izhodišče za izlete:
v Soško dolino in naprej v Trento vse do izvira Soče (Smaragdna pot), v Goriška Brda, pokrajino odličnega vina in sadja, kamor pelje »sabotinska« cesta prek novega mostu, v Vipavsko dolino, po znani vipavski vinski cesti, na Kras, v deželo burje, terana in pršuta, ki že stoletja vabi s svojimi naravnimi in kulturnimi lepotami (del Vetrove poti).

Italija

Solkan meji na Italijo, pravzaprav Gorico, najstarejši kraj na Goriškem, ki je bil dolga stoletja sedež goriškega plemstva. Nad mestom kraljuje odlično ohranjen grad, obdan z srednjeveškim naseljem.

Okolica Stare Gorice